Večvrednostno recikliranje pri kreiranju oblačil


Ob šokantnem podatku, da povprečen Slovenec/Slovenka vsako leto zavrže kar 14 kilogramov oblačil, se postavlja tudi vprašanje, kaj narediti s starim tekstilom, da ne bi končal v smeteh.

Vse bolj se zavedamo okoljskih in družbenih problemov v dobavnih verigah tekstila, s tem pa tudi nesmiselnosti in škodljivosti pretiranega nakupovanja oblačil. Tako vse več ljudi posega po alternativah, kot so trgovine iz druge roke ter izmenjava in izposoja oblačil. Kot ena izmed rešitev se ponuja večvrednostno recikliranje (upcycling), pri katerem iz zavrženega tekstila ustvarimo izdelek višje kakovosti ali vrednosti, kot je izvirnik. Star tekstil tako ni samo zanikrna smet, temveč lahko postane novo nosljivo oblačilo.

Tako sem po naročilu naredila obleko po izrecni želji naročnice, da pri njeni izdelavi uporabim star tekstil. Uporabila sem tehniko krpanke (patchwork), ki že dolgo ni več omejena zgolj na posteljna pregrinjala in prevleke za blazine; prav primerna je, če želimo oblačilo izdelati iz več koncev različnega blaga. Iz različnih barv in vzorcev lahko ustvarimo zanimive kombinacije.

Zgornji del obleke sem sešila iz širokega bombažnega krila turkizne barve. Ker se barvno ni ujemalo z drugimi kosi, sem ga pobarvala temno modro. Večji del spodnjega dela je izdelan iz lanenih predpasnikov, preostalo pa iz dveh dekliških oblek, širokega hlačnega krila in odrezkov blaga od prejšnjih projektov. Kosi blaga so različnih velikosti in razporejeni glede na tankost materiala; najtanjšega sem uporabila na skrajnem spodnjem delu, da obleka lepše pada. Edino, kar ni izdelano iz zavrženega tekstila, sta sukanec in zadrga. Obleko poleti lahko nosimo samostojno, v prehodnem obdobju pa s toplejšimi oblačili. Na fotografiji je kombinirana z jakno iz džinsa, kupljeno v trgovini iz druge roke.

Pri uporabi starega tekstila bosta količina in vrsta materiala do določene mere sami narekovali smer izdelave, vendar pa to ne pomeni, da bo končni izdelek zaradi tega slabši. Zahteve naročnikov po bolj trajnostnih oblačilih bi morale biti za izdelovalce kreativni izziv, ne pa samo omejevanje ustvarjalne svobode. Prav z omejitvami smo namreč primorani razmišljati drugače in končni izdelek je tako lahko še bolj inovativen in unikaten, kot bi bil sicer.

Piše in foto: Polona Šavc


Poglej tudi ...

Pozitivna praksa

Tudi Szigetu ni vseeno

Po mojih izkušnjah so glasbeni dogodki in festivali, posebno koncerti, sicer krasna doživetja, manj krasno pa je to, da pijačo in hrano še ...

Članek

Manj kot en mesec do največje slovenske in globalne okoljske prostovoljske akcije

15. september 2018 se bo zapisal v svetovno zgodovino kot dan, ko bo na milijone ljudi v 150 državah sveta čistilo svoje kraje, mesta in obale v okviru ...

Udeležili smo se

MINFOS v Tržiču

V soboto, 12. maja, smo Ekologi brez meja sodelovali na 46. MINFOSU, mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja v organizaciji Turističnega dru ...