Kako ozaveščeni smo?

Ne zamudite naših zadnjih aktivnosti.


V sklopu naše akcije smo pripravili tudi anketni vprašalnik, s katerim smo spoznavali ekološke prakse posameznikov, njihova stališča do aktualnih tem, povezanih z odpadki, in poznavanje okoljskih nevladnih organizacij. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in odgovorili na naša vprašanja. 

Najprej smo preverili splošno stališče do pomembnosti varstva okolja in ekološkega obnašanja. Po pričakovanjih so bili odgovori pri obeh vprašanjih precej družbeno zaželeni. 64,1 % udeležencev ankete je pri vprašanju o pomembnosti varstva okolja označilo odgovor 7 – zelo pomembno, skupno pa je kar 95 % vseh pri tem odgovoru izbralo odgovore 5, 6 ali 7. Tudi ocena lastnega ekološkega obnašanja je bila pri anketirancih precej visoka: 84 % vseh je odgovorilo da se obnašajo ekološko (na lestvici ekološkega obnašanja 1-7 izbralo odgovore 5, 6 ali 7). 

Sledilo je odprto vprašanje, kjer smo udeležence prosili, če lahko sami opišejo ekološke prakse, ki jih upoštevajo. Odgovori so bili precej različni; nekateri so opisali celo vrsto pozitivnih ekoloških vedenj, spet drugi pa so našteli zgolj eno ali dve. Izstopal je odgovor, povezan z ločevanjem odpadkov – navedlo ga je 67,5 % anketirancev. 

Sledil je sklop trditev, povezanih z zavrženo hrano. 24,6 % vseh anketirancev se popolnoma strinja s trditvijo, da imamo v Sloveniji večje probleme od zavržene hrane (60,1 % odgovorilo s 5, 6 ali 7), a se kar 62,5 % vseh popolnoma strinja s trditvijo, da se v Sloveniji zavrže preveč hrane. Slaba tretjina vprašanih (31,5 %) je mnenja, da se je zavrženi hrani nemogoče izogniti. Eden izmed razlogov za zavrženo hrano je tudi nakupovanje na »zalogo«: anketni vprašalnik je pokazal, da to še vedno počne slaba četrtina vprašanih (24,7 %), jih pa večina (83,0 %) pri nakupovanju uporablja nakupovalni seznam. Dobrih 90 % anketirancev se zavestno trudi zmanjšati količino zavržene hrane v gospodinjstvu, slaba polovica (45 %) pa največjo krivdo za veliko količino zavržene hrane pripisuje gostincem. 

V nadaljevanju smo anketirance prosili, da se opredelijo do trditev, povezanih s smetenjem. 44,7 % vseh se popolnoma strinja s trditvijo, da je smetenje v Sloveniji velik problem. Še bolj izrazito so se udeleženci strinjali s trditvijo, da se v Sloveniji veliko preveč odpadkov odloži v naravo – več kot polovica (56,8 %) je tukaj izbrala odgovor 7, popolnoma se strinjam. Anketiranci so se tudi v precejšnji meri strinjali s trditvijo, da je v njihovem okolju dovolj košev in zabojnikov za odpadke, kamor lahko odvržejo odpadke, po njihovem mnenju so koši v njihovem okolju tudi dovolj opazni. 

Tretji sklop trditev je preverjal mnenje anketirancev o ponovni uporabi. Pri trditvi »V Sloveniji ljudje prevečkrat kupujejo nove stvari, namesto da bi popravili stare.« se je popolnoma strinjala z izjavo kar slaba polovica vprašanih (46,7 %). Zanimivo je, da večina vprašanih meni, da nakupovanje brez embalaže ni enostavno (22,8 %), čeprav se kar 81,5 % anketirancev po nakupih odpravi z lastno embalažo (vrečka, posoda). Dobra polovica anketirancev pri nakupni odločitvi ne upošteva možnosti nakupa oblačil iz druge roke, čeprav se v precejšnji meri strinjajo, da je to zdravju, okolju in denarnici prijaznejša alternativa novim oblačilom. 

Četrti del vprašalnika je preverjal poznavanje različnih ekoloških organizacij v Sloveniji in akcije Očistimo Slovenijo. Ekologe brez meja pozna dobre tri četrtine vprašanih (76,7 %), akcijo Očistimo Slovenijo pa kar 93,2 % vseh. Kar slaba polovica vprašanih (43,1 %) se je udeležila vsaj ene izmed akcij Očistimo Slovenijo 2010 in 2012. Večina udeleženih (42,7 %) meni, da je akcija spremenila njihove navade in vedenje in sicer tako, da pazijo, da odpadkov ne odlagajo več v naravi, odpadke bolj pazljivo ločujejo, se trudijo, da proizvedejo manj odpadkov in so bolj aktivni v lokalni skupnosti. 93,7 % vseh vprašanih meni, da je akcija Očistimo Slovenijo koristna, 86,1 %, da povezuje ljudi, 64,6 % pa, da s prostovoljskimi čistilnimi akcijami opravljamo delo namesto pristojnih ustanov. 

Zaključni del je bil namenjen poznavanju pojma zero waste. 43,1 % vprašanih je za pojem že slišalo, 34,1 % vseh pa meni, da zero waste v praksi ni mogoč. Precej je zastopano prepričanje, da je zero waste pot (85, 3 %), žal pa še vedno samo slaba polovica vprašanih verjame, da sežiganje ni najboljši način ravnanja z odpadki (49 %). 

Vprašalnik je v celoti izpolnili 1964 anketirancev v avgustu 2018. 65,4 % vprašanih je ženskega spola, največ (35 %) pa jih prihaja iz osrednjeslovenske regije.

Zanimivi rezultati, kajne? Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi podjetjem Aragon, Lush, Plastika Skaza in Equa, ki so nam priskočili na pomoč pri izvedbi raziskave in nagrajevanju srečnih izbrancev. 

Piše: Barbara Zorko


Poglej tudi ...

Novica

Dunking Devils namesto žog zabijali smeti

Leteči Dunking Devils so po vsem svetu znani po svojih dih jemajočih akrobacijah, ki jih navadno spremlja košarkarska žoga. Tokrat pa so se ...

Članek

Kako lahko sledimo petim korakom za »življenje brez odpadkov« na potovanju

Tako doma kot tudi na potovanju so najpomembnejši prvi trije koraki, saj preprečujejo, da bi odpadki sploh nastali. 1. Zavrnemo izdelke, ki jih ne ...

Kompromisi na poti

Eden od prvih kompromisov, ki sem jih morala sprejeti za potovanje, je bila uporaba pleničk za enkratno uporabo. Doma jih z največjim veseljem. Ž ...