Kako lahko sledimo petim korakom za »življenje brez odpadkov« na potovanju


Tako doma kot tudi na potovanju so najpomembnejši prvi trije koraki, saj preprečujejo, da bi odpadki sploh nastali.

1. Zavrnemo izdelke, ki jih ne potrebujemo. Ko potujemo, lahko zavrnemo brezplačna promocijska darila (kakršna ponujajo na festivalih), vzorce (mila, šampone in kreme v plastični embalaži, ki jih najdemo v hotelih), letake (na primer reklamne letake za restavracije, ki jih delijo na ulici) in izdelke za enkratno uporabo v restavracijah (papirnate prtičke in pogrinjke, plastične slamice, zavojčke sladkorja) itd.

2. Zmanjšamo količino svojih reči. Način življenja brez odpadkov je že po svoji naravi minimalističen, kar nam pride nadvse prav tudi na počitnicah.

  • Ker imamo doma malo stvari, lahko svoje stanovanje brez težav oddajamo, ko nas ni, z najemnino pa si privoščimo izlete za konec tedna in daljša potovanja.
  • Ni nam treba tuhtati, kaj naj vzamemo s sabo in česa ne – vse, kar imamo, lahko spakiramo v ročno prtljago.
  • Če imamo le ročno prtljago, bomo manj zapravili, za nas pa ne bodo porabili nalepke za prtljago, ki je ni mogoče reciklirati. Potovali bomo preprosteje in si prihranili čas, ki bi ga preživeli na letališču (ne bo nam treba čakati na prijavnem mestu ali pri tekočih trakovih za izdajanje prtljage), pa tudi skrb, ali se bo naša prtljaga med poletom izgubila. Če imamo pametni telefon, nam ni treba natisniti letalske vozovnice.

3. Znova uporabimo to, kar vendarle potrebujemo. Ko potujemo, vzemimo s seboj vrečko iz blaga (ko kupimo pekovski izdelek, ga zavijemo vanjo in ne vzamemo papirnate vrečke), robec iz blaga (namesto papirnatih brisač za brisanje ust in rok) in termovko iz nerjavečega jekla.

  • Za telesno nego zadostuje solnica, napolnjena s sodo bikarbono (namesto zobne paste in deodoranta) in kos trdega mila (ki ga uporabljamo kot šampon in za čiščenje telesa ter obraza).
  • Ne glede na to, kako dolg bo polet, prej nekaj pojemo (in zavrnemo letalski obrok), v vrečki iz blaga pa imamo še sendvič ali kak drug prigrizek. Namesto čepkov za ušesa, ki jih ponujajo na letalu, uporabimo kar svoje slušalke, če je hladno, pa se ovijemo v svoje bombažno ogrinjalo (tisto, ki ga ponujajo na letalu, je zavito v plastiko). Letalsko osebje nam lahko pijačo, ki si jo želimo, natoči v termovko.
  • Kjerkoli potujemo, poiščemo restavracije, kjer uporabljajo jedilni pribor za večkratno uporabo. Če najamemo bivališče, uporabimo tamkajšnjo embalažo za večkratno uporabo in z njo kupujemo v trgovinah z živili v razsutem stanju (najdemo jih lahko s pomočjo aplikacije Bulk Finder). Če jih ne najdemo, hrano kupimo na tržnici ali v trgovinah z zdravo prehrano, kjer skoraj vedno dobimo tudi živila brez embalaže.

4. Ločevanje odpadkov je četrti korak, ki pride na vrsto šele po tem, ko smo zavrnili, zmanjšali in ponovno uporabili vse, kar smo lahko. Ločevanje odpadkov je potrebno le, če nikjer ne najdemo izdelkov v razsutem stanju (kar pa se zgodi redko).

5. Kompostiramo ostanke sadja in zelenjave. Številna mesta po svetu danes zbirajo tudi snovi za kompostiranje, če pa tega ni, ostanke zakopljemo v zemljo.

Številni prevozniki ponujajo potnikom emisijske kupone. Naj jih uporabljamo?

Emisijski kuponi ne bi smeli biti razlog, da potujemo več ali neodgovorneje. Pomembneje in učinkoviteje je, da potujemo malo in po pameti (na primer z vlakom, če je mogoče). Emisijski kuponi bi morali biti pravilo, po drugi strani pa so podobni recikliranju: ko izgubimo stik z njimi, izgubimo tudi nadzor. Obstajajo drugi, učinkovitejši načini, kako zmanjšati svoj ogljični odtis na poti.

Kako se lahko na potovanju oskrbimo z vodo?

Če se le da, pijemo vodo iz pipe, sicer pa čaj. Veliko turistov kupuje vodo v plastenkah zaradi strahu pred okužbo, pa tudi zato, ker preprosto nimajo svoje steklenice za večkratno uporabo. Pomembno je, da se v kraju pozanimamo, ali lahko pijemo tamkajšnjo vodo iz pipe (in se prepričamo, ali je res nevarno), pa tudi, da prinesemo svojo steklenico. Če smo pozorni na pitnike (ali čajnike v hotelskih sobah), jih bomo našli marsikje. Kadar potujemo po naravi in pijemo rečno ali jezersko vodo, lahko uporabimo glinen filter.

Kako naj ločujemo odpadke v državah, kjer tega ne počnejo?

Tudi če v tujini ne opazimo zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, to še ne pomeni, da tega nihče ne počne. Ponekod to opravijo šele na smetiščih. Če živimo po načelih življenja brez odpadkov, pa tako ali tako raje upoštevamo prve tri korake, da nam sploh ni treba ničesar ločevati.

Kam z ostanki hrane na potovanju?

Kadar gremo z družino večerjat v restavracijo ali ko potujemo, naročajmo tako, da nič ne ostane – raje najprej naročimo malo manj, in če smo potem še lačni, dodatno jed. Če nam ostane kaj kruha, ga zavijemo v vrečko iz blaga in pojemo za malico ali pa z njim nahranimo race ob kakem ribniku.

Piše in foto: Bea Johnson, prevod: Višnja Jerman


Poglej tudi ...

Globalno

Kitajska pridružena zelenemu valu

Največji globalni okoljevarstveni akciji se bo 15. septembra pridružilo najmanj 150 držav, od katerih je 75% novo pridruženih v obdobju 2017/2018. Le ...

Novica

10.000 razlogov, zakaj so divja odlagališča še vedno problem

Na današnjem strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki smo ga Ekologi brez meja pripravili v ...

Novica

Soustvarjajte Portal pozitivnih praks

Dobra novica! Odprli smo PPP – Portal pozitivnih praks. Vse, ki bi želeli svoj novinarski talent povezati s prostovoljskim delom za čistej&scaron ...