Eko, bio, zero ...


EKOLOGIJA

Ekologija je znanstvena biološka disciplina, ki omogoča razumevanje procesov in sprememb v naravi ter pomena raznolikosti živih sistemov.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnosti, ki jih povzroča osredotočanje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja. Trajnostni razvoj deluje po principu, da je razvoj družbe in ekonomije omejen s kapacitetami okolja (planeta). Ekonomija in družba se morata podrejati okolju in ne obratno.

KROŽNO GOSPODARSTVO

Krožno gospodarstvo je alternativa trenutnemu linearnemu modelu “od zibke do groba”. Izdelkom in materialom ohranja dodano vrednost, kakor dolgo je to mogoče, nato pa jih zajame, oplemeniti in vrne v uporabo. Zgleduje se po naravnih sistemih, ki ne poznajo odpadkov, so snovno izjemno učinkoviti in ne onesnažujejo.

INDUSTRIJSKA SIMBIOZA 

Predstavlja tesnejše, lokalno sodelovanje med podjetji, kjer ta medsebojno izkoriščajo lastne odpadke in stranske proizvode. Tako skupaj zapirajo snovni krogotok in si večajo konkurenčnost.

OGLJIČNI ODTIS

Izraz ogljični odtis uporabljamo za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katero sta odgovorna posameznik ali podjetje oziroma organizacija. Ogljični odtis torej lahko izračunamo za dejavnost, dogodke in izdelke ter posameznike.

OKOLJEVARSTVO

Varstvo okolja ali okoljevarstvo, je veja varstva, ki postavlja v ospredje problematiko onesnaževanja in degradacijo okolja v katerem biva človek. V varstvu okolja gre predvsem za reševanje okoljskih bremen, sanacijo degradiranih območij.

ZERO WASTE

Zero Waste je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta.

KOMPOSTIRNA PLASTIKA

Kompostirna plastika se razgradi v takih razmerah, ki so značilne za industrijske kompostarne ali domače kompostnike.

RECIKLIRANJE

Recikliranje je predelava odpadnih snovi z namenom ustvarjanja novih. Beseda prihaja iz angleškega termina ‘recycle’, ki dobesedno pomeni ponoviti krog, kar nakazuje tudi znak za reciklažo. Recikliramo lahko veliko večino odpadkov na mnoge različne načine. Še posebej je pomembna reciklaža plastičnih materialov, saj plastični delci potrebujejo najdlje, da se v naravi razgradijo.

PONOVNA UPORABA

Česar ne potrebujemo več, ni odpadek, pač pa priložnost, da predmet v enaki obliki uporabi nekdo drug ali pa z manjšimi posegi dobi drugo življenje.

E-ODPADKI

E-odpadki so električna in elektronska oprema, ki ni več uporabna. Pravilno zbiranje e-naprav pomeni, da jih ne poškodujemo in ne odstranjujemo njihovih komponent. S takšnim ravnanjem omogočimo njihovo najvišjo možno stopnjo reciklaže.

ORGANSKI/BIOLOŠKI ODPADKI

Biološko razgradljivi odpadki so odpadki naravnega izvora, ki nastajajo v gospodinjstvih, v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih proizvodnih dejavnostih.

BIOOSNOVANA PLASTIKA

Je plastika, narejena iz biomase, torej iz snovi, ki izhaja iz obnovljivih virov. To so primarni kmetijski pridelki, na primer žita, koruza, krompir, sladkorna pesa, sladkorni trs ali rastlinska olja (sojino, ricinusovo, palmovo olje). Drugi vir biomase za pridelavo bioosnovane plastike pa so stranski oz. sekundarni pridelki iz kmetijstva, kot na primer slame in stebla, kostno-mesna moka ter industrijski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, les idr.

BIORAZGRADLJIVA PLASTIKA

Je plastika, ki se biorazgradi v različnih okoljih – odvisno od tega, za kakšno okolje je narejena. Tipi biorazgradljive plastike se glede na okolje, v katerem se biorazgradi, delijo na biorazgradljivo v kompostniku (domačem ali industrijskem), v prsti, v vodi ter na anaerobno biorazgradljivo plastiko.

OKSO-RAZGRADLJIVA PLASTIKA

Je konvencionalna plastika, ki vsebuje dodatke za pospešitev fragmentacije materiala, ki jih sprožijo UV žarki in izpostavljenost toploti. Zaradi teh dodatkov plastični delci sčasoma razpadejo na plastične drobce in nazadnje na mikro plastiko, z enakimi lastnostmi kot mikroplastika, ki je narejena iz fragmentacije konvencionalne plastike.

MIKROPLASTIKA

Mikroplastika so majhni koščki plastike, v premeru manjši od 5 mm. Trenutno obstajata dve klasifikaciji mikroplastike: primarna mikroplastika, ki je industrijsko izdelana (npr. bleščice, pilingi, zobna krema …), ki po uporabi pristane v okolju ter. Sekundarna mikroplastika izhaja iz razpada večjih makroskopskih plastičnih predmetov. Mikroplastika je že  bila najdena v morskih organizmih (nevretenčarji, ribe, ptice in sesalci), v sedimentu morskega dna in v celinskih vodah.

Pišeta: Barbara Rudolf in Aleš Pungerčar


Poglej tudi ...

Novica

Pregledi eko otokov pomembno orodje ozaveščanja

Občinski in medobčinski inšpektorji ter nadzorniki so v letošnjem letu na širšem območju Slovenije pričeli z intenzivnim ...

sporočilo za javnost

Čistimo zadnjič, ozaveščamo za vedno

Ob svetovnem dnevu Zemlje Ekologi brez meja sporočajo, da imajo dovolj. 15. septembra bomo še zadnjič očistili Slovenijo, nato pa bomo morali ...