Pogosta vprašanja


1.Splošno o projektu Očistimo Slovenijo

Letos se z akcijo Očistimo Slovenijo 2018 pridružujemo najpomembnejšemu okoljevarstvenem dogodku letos - svetovni pobudi World Cleanup Day 2018 (Očistimo svet 2018), v kateri sodeluje 150 svetovnih držav in bo v vseh državah potekala prav na isti dan. Tretjo septembrsko soboto bo tako po vsem svetu vzniknil pravi zeleni val, ki se bo začel na Novi Zelandiji in potoval okrog sveta (po katerem bo milijone pridnih rok skozi različne časovne pasove čistilo naš planet) ter sklenil svoj pohod na Havajih. Sicer smo Slovenci navajeni tradicionalnih spomladanskih čistilnih akcij a je septembrski termin najbolj ugoden za vse države (ponekod je namreč spomladi še sneg).

Po letu 2012 smo se odločili, da akcij Očistimo Slovenijo ne bomo več organizirali, saj se ukrepi, s katerimi bi se divje odlaganje v naravi omejilo, še vedno ne izvajajo. Samo s čiščenjem zato ne predajamo pravega sporočila. Tako smo se odpadkov lotili izključno na drugi strani - tam, kjer nastajajo. Letos akcijo ponovno organiziramo, saj je pomembno, da se tudi Slovenija pridruži tako pomembni in odmevni globalni akciji. Prav tako opažamo povečanje pojavljanja divjih odlagališč, predvsem pa smetenja. Letos je naš namen očistiti Slovenijo še zadnjič in za vedno.

Od vsakogar pričakujemo, da bo pomagal po svojih močeh, predvsem pa pričakujemo, da naredijo sistemske spremembe, ki bodo problematiko odpadkov rešile za vedno.

Seveda - sporočite naprej! Projekt poteka na prostovoljski osnovi in seveda zahteva veliko število partnerjev, različnih storitev in materialov, zato hvaležno (in transparentno) sprejemamo tudi donacije

Sodelovanje v akciji je seveda osebna odločitev, a več se nas vključi, boljši bodo rezultati. Tudi mi obsojamo nevestnost, a se zavedamo, da gre pri osveščanju za dolgotrajen postopek, ki ga je enkrat potrebno sprožiti.

Skrb, da se bo povečalo divje odlaganje na ta dan, je seveda ob taki akciji prisotna in upravičena. Zato je tudi smiselno, da take akcije ne organiziramo vsako leto, saj bi se kršitelji hitro razvadili in navadili na to. Po drugi strani pa akcija spodbuja ozaveščanje o nevarnostih nelegalnega odlaganja.

Z ločevanjem odpadkov ustvarjamo nova delovna mesta. Če odpadke stresemo na en kup ima od tega delo samo šofer tovornjaka, če pa jih ločimo, se zaposli veliko ljudi. S tem tudi ohranimo surovine. To pa je dobro za vse nas. Odpadki, ki končajo na odlagališčih se še desetletja razgrajujejo in onesnažujejo okolico. Večina slovenskih odlagališč je že sedaj skoraj polnih. Če bomo odpadke ločevali, nam ne bo treba odpirati novih odlagališč in še bolj onesnaževati Slovenije.

Saj veste, kako je, če čakaš, da bodo nekaj naredili drugi. Pri tej akciji gre predvsem za to, da skušamo s pozitivnim zgledom vplivati na vedenje ljudi. Vsak ima moč spreminjati svet na bolje in v resnici je to povsem preprosto. Prevečkrat tarnamo, da nič ne moremo, da se ne da nič narediti, prelagamo odgovornost - ampak, kdo so krivci? Krivi smo vsi po malem: tisti, ki odpadke odlagajo v naravo, in tisti, ki to mirno spregleda(m)o. Prav zato je eden naših glavnih ciljev prebivalce Slovenije osveščati o posledicah nepravilno odloženih odpadkov. In prav je, da prevzamemo odgovornost. Ni nepomembno, da se odpadki, ki končajo na odlagališčih, še desetletja razgrajujejo in onesnažujejo okolico, zemljo, podtalnico - ta pa je glavni vir pitne vode pri nas.

Problem smeti je problem celotne miselnosti v družbi, ne samo vzgoje. Cilj akcije ni zgolj očiščenje države, ampak predvsem premik v  miselnosti in odnosa do odpadkov. Ne le med potrošniki, ampak tudi med proizvajalci odpadkov (embalaž, ovitkov, vrečk, plastenk). Tudi sami ne mislimo, da bomo z eno čistilno akcijo popolnoma ustavili vse odmetavanje odpadkov v naravo. Vendar, če bomo govorili, da od čiščenja tako ali tako ne bo koristi, bomo samo še prispevali k pasivnemu vzdušju. Čistilna akcija in priprave nanjo je zasnova pozitivnega vzdušja. Mobilizirala bo voljo in zaupanje množic ljudi, da lahko skupaj dejansko nekaj spremenimo. Problema smeti/odpadkov se bodo praktično zavedeli tudi tisti, ki jih navadno samo mečejo čez ramo in jim je vseeno za posledice.

Verjamemo, da bomo s sistemskim čiščenjem divjih odlagališč spodbudili tudi razvoj raznih naprednih ekoloških praks, ki bodo doprinesle k dvigu varnosti bivalnega okolja in zmanjšanju dejavnikov, ki vplivajo na okoljske spremembe.

Za dolgoročnejši rezultat akcije in zato, da bi se odlagališča tudi v prihodnje čim manj pojavljala v naravi, poleg same čistilne akcije načrtujemo tudi ozaveščevalne dejavnosti, s katerimi želimo ljudem približali koristi boljšega ravnanja z odpadki.
Slovenija je tranzitna dežela, milijoni turistov in tovornjakarjev ne bodo vedeli za akcijo, težko je pričakovati, da nihče ne bo pustil nobenih smeti za seboj.
Problem je tudi politika odlagališč, ki določa, da je treba ravno za nevarne odpadke plačati - zato mnogi pralni stroj raje odpeljejo za Bistrco.

V dveh dneh se ne da očistiti rek in potokov.

Če pride 2.000.000 prostovoljcev, bomo počistili vse. Sicer pa bomo naredili najbolje, kar bomo lahko. Če sklepamo po rezultatu preteklih akcij, se da narediti ogromno.

Kljub temu da je projekt prostovoljski, bomo zanj potrebovali precej denarja. Pridobljeni denar bomo porabili za delno kritje stroškov telefona in goriva prostovoljcem. Poleg tega je potrebno vsaj delno poravnati tudi stroške promocijskih materialov in stroške, ki nastajajo pri organizaciji dogodkov.

Divja odlagališča v Sloveniji predstavljajo veliko širši problem, kot se zavedamo. Po naših podatkih je v Sloveniji več kot 8700 divjih odlagališč, ki v vseh pogledih negativno vplivajo na naše okolje. Dejstvo, da kljub številnim že izvedenim čistilnim akcijam divja odlagališča še vedno obstajajo. Ne želimo kazati s prstom, kdo je kriv, da divja odlagališča obstajajo ali da niso očiščena. Krivi smo namreč vsi po malem: tisti, ki odpadke odlagajo v naravo, in tisti, ki to mirno spregleda(m)o. Prav zato je eden naših glavnih ciljev prebivalce Slovenije osveščati o posledicah nepravilno odloženih odpadkov. Prepričani smo namreč, da se teh posledic Slovenci premalo zavedamo in upamo, da bo projekt Očistimo Slovenijo 2018 posameznikom in družbi kot celoti pomagal odpreti oči.

Ja, kovine so zares nekaj vredne. V prvi akciji se je pokazalo, da se znajo dobro organizirati tudi tatovi. Iz začasnih zbirnih mest za odpadke, od koder so potem komunalna podjetja odvažala odpadke na deponijo, so po podatkih Dinosa v enem dnevu pobrali 90 % vseh kovin. Vsi ostali odpadki pomenijo za podizvajalce velik strošek, ki so ga ti prevzeli nase in s tem zelo močno podprli akcijo.

2.O društvu Ekologi brez meja

Društvo je bilo ustanovljeno v začetku 2009 z namenom izvajanja okoljskih projektov. Povezuje navdušene aktiviste in je ena vodilnih slovenskih nevladnih organizacij, ki si prizadeva za izboljšanje stanja okolja s poudarkom na učinkoviti rabi virov in aktivnem državljanstvu. Društvo ima aktivno vlogo pri oblikovanju nacionalne strategije za preprečevanje nezakonitega odlaganja odpadkov in se posveča predvsem ozaveščanju javnosti o zadevah, ki so povezane z zmanjševanjem obsega odpadkov in njihovim upravljanjem, ločevanjem odpadkov, aktivnim državljanstvom in trajnostnimi načini življenja

V družbi brez odpadkov so odlagališča in sežigalnice nepotrebni, saj proizvajalci preko okolju prijaznega oblikovanja poskrbijo, da vse ločeno zbrane izdelke in materiale vrnemo v tehnološke procese ali jih brez tveganj zaupamo kroženju snovi v naravi. Razvile so se nove oblike storitev najema in popravil izdelkov ter odgovorna potrošnja.

Naše poslanstvo: Skupaj hitreje premikamo meje

Vsak vlak je sestavljen iz niza vagonov. Izkušnja akcij Očistimo Slovenijo nas je naučila, da je najbolj učinkovito gonilo sprememb na vseh nivojih prav gibanje, ki se prične s povezovanjem dovolj velikega števila posameznikov. A za povezovanje je potrebna lokomotiva, ki gibanje potegne do skupnega cilja.

Naše poslanstvo je aktivacija, spodbujanje in sodelovanje posameznikov, skupnosti, politike, industrije, podjetnikov ter raziskovalcev na področju učinkovite rabe naravnih virov, ki prinaša nižje stroške, prihrani energijo in odpira nova, zelena delovna mesta. Zato osveščamo in odpiramo možnosti za zmanjševanje nastajanja odpadkov, ločeno zbiranje ter koristno izrabo materialov in snovi v odpadkih.

EBM v preteklih izvedba akcije in tudi tokrat poudarjamo, da je ta akcija vseslovenska in je prav tako naša kakor tvoja, vaša ali njegova. Zavedamo se, da ne odkrivamo tople vode, saj se vsako leto res na lokalnem nivoju odvije več kot 300 akcij. Ravno zato smo se povezali z različnimi  krovnimi nevladnimi organizacijami, kot je na primer TZS, LZS ..., ki delujejo na terenu in ki že vrsto let (nekateri preko 100) organizirajo čistilne akcije.

Uspeh, namen in cilj akcij Očistimo Slovenijo je v združevanju, povezovanju za skupen cilj v enem dnevu. Tako je učinek večji in naš glas močnejši. Ne slepimo si oči, da bi lahko v enem dnevu lahko vse počistili, lahko pa v tem enem dnevu pokažemo sebi in svetu, da nam ni vseeno za okolje in da smo (vsaj) v tem povsem enotni.

Lahko povemo osebno izkušnjo mnogih naših članov: vsako leto se udeležujem prostovoljskih čistilskih akcij v svojem kraju. Vsako leto nas je prišlo istih 10 ljudi. V letu 2010 je bilo na istem zbirnem mestu 500 ljudi. Ko se združimo postanemo zanimivi tudi za medije, ki sicer o lokalnih čistilnih akcijah ne poročajo veliko. Medijska odmevnost pa prepriča tudi ljudi, ki se sicer ne udeležujejo čistilnih akcij. Medijska odmevnost tudi pomeni veliko člankov, ki so objavljeni na to temo in spreminjajo javno mnenje. Skupaj imamo tudi moč, da pritisnemo na odločevalce in dosežemo spremembe. 

3.Rezultati akcije očistimo Slovenijo 2012

Zadnja akcija je bila izvedena 24. aprila 2012, povezala pa je 289.000 ljudi, ki so čistili okoli 3.500 divjih odlagališč, pri tem pa so iz narave odstranili za okoli 5.000 ton odpadkov.

Po letu 2012 so se nekatere občine pričele še aktivneje ukvarjati s problematiko divjih odlagališč, saj register omogoča spremljanje stanja. Prav tako so marsikje začeli zaznavati izboljšanje stanja na področju ravnanja z odpadki, višjo ozaveščenost med prebivalci in aktivnejše prevzemanje pobud posameznikov. Leta 2014 smo Ekologi brez meja postali nacionalna Zero Waste organizacija za Slovenijo, ki med drugimi spremlja občine na poti do zmanjšanja količin odpadkov. V tej mreži je do tega trenutka devet občin, ki večjo pozornost namenjajo tej problematiki: Ljubljana, Vrhnika, Log-Dragomer, Borovnica, Bled, Gorje, Radovljica, Slovenske Konjice in Žalec.

4.Zakaj odpadki povzročajo problem?

Dojemanje odpadkov kot smeti, kot nečesa umazanega, je ključna prepreka pri prehodu Slovenije na bolj trajnostno ravnanje z odpadki. Začeti se moramo zavedati, da so odpadki uporabne surovine, naravni viri, ki  obstajajo na Zemlji v zelo omejenih količinah.

KOMUNALNI ODPADKI so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v storitvenih in proizvodnih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi in po svoji sestavi heterogeni.

Sem spadajo: papir, karton, steklo, drobne kovine, plastika, stiropor in podobno

NEVARNI ODPADKI imajo eno ali več nevarnih lastnosti, ki so zdravju in/ali okolju škodljive (npr. vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, oksidativnost, infektivnost).

Sem spadajo: salonitne plošče (salonitke), motorna vozila, pnevmatike, asfalt, odpadna olja, maziva, barve, laki, razpršilci, akumulatorji, pesticidi in njihove embalaže, izolacija, kondenzatorji, baterije, medicinske igle, fluorescentne luči, strelivo, nevarna čistilna sredstva, sodi z nedoločljivo vsebino in podobno.

POSEBNI ODPADKI so odpadki, s katerimi je treba ravnati na poseben način in na katere se nanašajo posebna pravila.

Med posebne odpadke sodijo: gradbeni odpadki, izrabljene avtomobilske gume, avtomobili, azbestni odpadki in drugi.

GRADBENI ODPADKI: med gradbene odpadke sodijo beton, opeka, vreče cementa, omet, vreče apna, keramične ploščice, gradbene kovine.

ORGANSKI ODPADKI: veje, les, kompost, gnoj, mrhovina, odpadne rastline, zemlja, pesek, prod, jalovina, kamenje.

KOSOVNI ODPADKI: pohištvo, sedežne garniture, žimnice, televizije, štedilniki, bela tehnika, kolesa in podobno - na dan akcije bomo poleg komunalnih pobirali tudi te.

RADIOAKTIVNI ODPADKI so tiste snovi, katerih specifična aktivnost (aktivnost, izražena v bekerelih na gram) je večja od zakonsko določene meje, vendar pa njihova nadaljnja uporaba ni več možna ali pa ni več smiselna. Radioaktivni odpadki lahko nastanejo v različnih agregatnih stanjih: plinastem, tekočem ali trdnem. Po aktivnosti jih delimo na nizko, srednje ali visoko radioaktivne, glede na razpadni čas radioaktivnih izotopov, ki jih vsebujejo, pa jih delimo na kratkožive in dolgožive.

Prebivalec Slovenije je v 2016 v povprečju proizvedel 476 kg komunalnih odpadkov, to je 1,3 kg na dan. V Sloveniji je v 2016 nastalo skoraj 5,5 milijona ton odpadkov, od tega 2 % nevarnih. Komunalnih odpadkov je bilo 982.000 ton (skoraj 18 % od vseh nastalih odpadkov), od tega jih je bilo 67 % zbranih ločeno.

Ločevanje odpadkov nikakor ni dovolj, je le izhod v sili. Ključno je preprečevanje nastajanja odpadkov s preudarnim nakupovanjem, ponovno uporabo in popravili.

Večinoma so divja odlagališča odpadkov posledica nepravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki oz. odpadki iz gospodinjstev, kot so npr.: hrana, plastika, kovina, kosovni odpadki, embalaža iz pločevine, stekla itd. Teh odlagališč državni okoljski inšpektor ne nadzira, ampak sodijo v pristojno obravnavo občin in njihovih nadzornih služb.

Če pa gre za divje odlagališče drugih odpadkov, kot so nevarni odpadki, gume ali gradbeni odpadki z gradbišč, v takem primeru seveda ukrepa državni okoljski inšpektor, ki skuša ugotoviti povzročitelja odpadkov. Pomembno namreč je, da je za ravnanje z odpadki primarno odgovoren njihov povzročitelj oz. imetnik, zato mu inšpektor za okolje naloži obveznost odstranitve in plačilo stroškov. V primeru, da povzročitelja odpadkov ni možno ugotoviti, velja načelo subsidiarnosti, tako odgovornost za ravnanje z njimi prevzameta občina oz. država.

Dobro je vedeti, da posameznikom odlaganja gradbenih odpadkov ne zaračunavajo - je do določene količine brezplačno. Zaračunavajo pa ga obrtnikom. Ti se zato v čim večji meri hočejo tem stroškom izogniti. Ker pa tega ne morejo kar tako storiti, saj so zakonsko obvezani, da poskrbijo tudi za nastale odpadke, to rešijo tako, da storitev odvoza zaračunajo, material pa odpeljejo na divje odlagališče. Tako se jim divje odlaganje splača. Dokler ne bo nadzor nad tem poostren ali pa vzpostavljena neka enotna baza gradbenih odpadkov, bomo soočeni s to težavo.

Sicer pa bomo letos na projektu Očistimo Slovenijo 2018 pripravili res veliko ozaveščevalnih vsebin, preko katerih želimo, da kot družba pridemo kak korak bližje zavedanju, da je najboljši odpadek tisti, ki ne nastane. In potem ne boste potrebovali prav nobenega zabojnika na poti v službo.

Posledica neustreznega ravnanja z odpadki je tudi prekomerno sproščanje metana z odlagališč odpadkov, kar prispeva okoli 5 % k celotni emisiji toplogrednih plinov v Sloveniji. Kaj lahko naredimo? Če v našem gospodinjstvu ločeno zbiramo biološke odpadke (ostanki hrane), jih bodo v zbirnih centrih predelali v kompost, poleg tega pa metan, ki se pri gnitju sprošča, uporabili za proizvodnjo elektrike. Če biološke odpadke odložimo med ostale odpadke, ti pristanejo na odlagališču za odpadke, kjer se ob gnitju metan nenadzorovano sprošča v ozračje. Zato je zelo pomembno, da organske odpadke zbiramo ločeno.

5.Navodila za dan čiščenja

Akcija bo potekala ne glede na vremenske razmere.

Akcija je zasnovana dvotirno. Prvi del pokriva čiščenje divjih odlagališč, v sklopu katerega se bo posodobil digitalni register divjih odlagališč za celotno Slovenijo. Cilj je očistiti odlagališča komunalnih odpadkov. 

Drugi del pa se osredotoča na čiščenje stanovanjskih okolišev in sprehajalnih poti ter na čiščenje pohodniških poti. Zbirna mesta za prostovoljce bodo določena za vsak sklop posebej, enako velja tudi za zbirne točke za odpadke.

Kjer divjih odlagališč ni, se bodo izvajale naslednje aktivnosti:

- čiščenje javnih stavb, grafitov

- čiščenje in urejanje sprehajalnih in učnih poti

- čiščenje nabrežin potokov in rek

- urejanje parkov, igral, barvanje ograj

- delavnice, sejmi

- odstranitev invazivnih rastlin

- družabni dogodki.

6.Kako nas lahko kontaktirate?

Posredujete lahko material, ki bo objavljen na spletni strani. Pripravljamo osnovno predstavitveno besedilo, osebno izkaznico, sčasoma pa bodo dostopni tudi promocijski materiali. Če bo prejemnik izrazil zanimanje za intenzivnejše sodelovanje, ga napotite na nas (za pokroviteljstvo na finance@ocistimo.si, za partnerstvo na partnerji@ocistimo.si in za medijsko poročanje na press@ocistimo.si). V skladu z ekološkim ravnanjem bomo čim več materiala oblikovali in posredovali v digitalni obliki ali vsaj na recikliranem papirju.

Socialna omrežja - sledite nam lahko na

www.ocistimo.si

- FB profil - Ekologi brez meja

- Twitter:  @ocistimo
   Instagram: ekologibrezmeja

O projektu govorimo pod hashtagom #očistimo in #šezadnjič.

7.Popis divjih odlagališč

Odlagališče lahko vsak prijavi na spletni strani Register divjih odlagališč ali s pomočjo mobilne aplikacije (Google Play store, iTunes). Mobilna aplikacija je globalna in bo v kratkem prevedena tudi v slovenski jezik. Za njeno delovanje ni potrebna internetna povezava. Vsaka prijava je popolnoma anonimna. Vsako prijavljeno odlagališče bo prišlo v poštev za čiščenje v akciji Očistimo Slovenijo 2018.

Prijava odlagališč je za vse popolnoma anonimna, tako preko spleta, kot preko mobilne aplikacije.

Odlagališče, ki ga že poznate, lahko v nekaj minutah anonimno prijavite prek spleta ali mobilne aplikacije. Če želite aktivno iskati odlagališča v svojem kraju, si preberite napotke ali se nam oglasite na popis@ocistimo.si.

8.Partnerstvo pri projektu

Absolutno. Projektna ekipa povezuje lokalne koordinatorje, vsaka občina ima vsaj enega. Pogosto so to ljudje, ki že organizirajo redne lokalne čistilne akcije, tokrat jih bomo le povezali, da se bodo zgodile na en dan.

Če bi se radi pridružili kot lokalni organizator, se javite na lokalno@ocistimo.si. Če bi vaše podjetje lahko pomagalo pri odvozu/sortiranju/recikliranju odpadkov, se javite na lokalno@ocistimo.si. Če imate dobro idejo in iščete sodelavce, s katerimi bi jo izvedli, pišite na 2018@ocistimo.si.

Navezali smo stike že z vsemi krovnimi zvezami v Sloveniji.

V pretekle akcije so se vključile skoraj vse slovenske občine. Tokrat tega cilja še nismo dosegli, saj nas do akcije loči še kar precej časa. Odziv županov je v tej fazi še zadržan, saj je organizacija akcije v jesenskem času za lokalne skupnosti novost. Kljub temu pa se nam občine lahko na dan čiščenja pridružijo tudi z drugimi skupnostnimi akcijami za dobrobit okolja, zato pričakujemo sodelovanje večine slovenskih občin

Na lokalnem nivoju delujejo organizatorji, katerih naloga je zagotoviti organizacijo in komunikacijo med nami, občino, komunalnim podjetjem, šolami, vrtci in društvi. V fazi priprave na akcijo bo pomemben koncept povezovanja vseh lokalnih elementov in posameznikov, organizator bo tisti, ki bo skrbel za dobro informiranost lokalnih institucij in dajal povratne odzive.

9.Divja odlagališča in register divjih odlagališč

V Registru divjih odlagališč je trenutno zabeleženih več kot 8700 divjih odlagališč.

Divja odlagališča ne kazijo samo izgleda pokrajine, so lahko viri požarov, nevarnosti za živali, vnosa invazivk, pač pa predstavljajo odpadki na njih eno največjih groženj za podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji.

Nacionalni register divjih odlagališč je inovativno orodje, ki bo prispevalo k ureditvi in poenotenju baz divjih odlagališč na celotnem ozemlju Slovenije. Register je trenutno z več kot 1500 lokacijami divjih odlagališč največja zbirka, ki odraža trenutno stanje nelegalnega odlaganja pri nas. Cilj letošnje akcije je tudi pregled vseh odlagališč in posodobitev registra.

Zavedamo se, da prostovoljske čistilne akcije kljub mnogim pozitivnim učinkom problematike divjih odlagališč ne morejo trajno rešiti. Tudi če bi akcijo nenehno ponavljali, bi problem ostajal. Odpadki bi se vedno znova kopičili. Zato je potrebno začeti delati na tem, da do nelegalnega odlaganja sploh ne bi prihajalo. S tem namenom je med prvo akcijo nastal tudi prvi vseslovenski register divjih odlagališč. V njem se je do danes s pomočjo prijav prostovoljcev nabralo že preko 8700 odlagališč.  Register je bil v pomoč že v preteklih akcijah, saj smo se z njegovo pomočjo lahko sistematično in premišljeno lotili čiščenja.

Ena od možnosti je, da brskate po odlagališču za 'kontaktnimi podatki'. Če najdete naslov ali drug indic, se poskušate dokopati do njihove telefonske številke. Pokličete osebo in zagrozite, da jih boste prijavili Inšpektoratu za okolje in prostor. Imamo izkušnje tudi s tem in mnogokrat se je zgodilo, da je divje odlagališče po naši grožnji s prijavo, izginilo - torej so ga pospravili.